petek, 15. april 2011
V službi pade odločitev, da je naslednji teden pod nujo treba iti gledati rokometno tekmo med Cimosom in Gorenjem. V igri je prvo mesto na lestvici in boljše izhodišče za nadaljnega zmagovalca. Ekipi ločita le ena točka in to samo nekaj krogov pred koncem. Sodelavec se javi, da bo zrihtal zastonj karte. Jaz se strinjam. Doma nismo ravno premožni.
ponedeljek, 17. april 2011 - torek, 18. april 2011
Sodelavec v ponedeljek začne vrteti telefon, da bi zrihtal karte. Zelo se trudi, ampak neuspešno, saj nobena veza ni dovolj močna. V torek uporabi še zadnjo močno vezo. Veza se obnese in obljubi dve karti, skoraj sigurno.
sreda, 19. april 2011
Na dan tekme čakava na potrditveni klic, ampak veza se ne javi oziroma ni dosegljiva. Plan se zalomi in hitro se začne iskati druga rešitev. Po parih klicih izveva, da je karta zaradi pomembnosti tekme le...1 evro?!?!?! Kaaaaj!??! Da bi to vedela prej, se ne bi niti trudila klicariti okoli ljudi in žicati za zastonj karte. Ampak nič zato. Najina veza preseneti in pokliče sodelavca, da so karte zrihtane in naju čakajo v kuverti v baru v dvorani. Prišparana imava tako 2 evra. Scenarij se odvija odlično.
Zatem nastopi čas tekme. Cimos prepričljivo zmaga. Ker so srede večinoma športno obarvane, odideva do novega koperskega stadiona, kjer poteka drugi polčas pokalnega nogometnega obračuna med Koprom in Mariborom. Rezultat konča z 1:1, ampak to sploh ni pomembno. Pomembno je sledeče:
na izhodu naju "trefne" neka ženska, pravzaprav najprej trefne sodelavca. Jaz sem prišel malo pozneje, sploh ko sem videl, da ima v roki mapo in pisalo, sem se ji poskusu izogniti v velikem loku. Anketa ob tisti uri mi ni ravno ustrezala. Ampak ženska ni anketirala, ne, ponujala nama je nekaj drugega: vlogo statistov v italijanskem filmu Faccia d`angelo! Naslednji dan, od 17h do 3h zjutraj, 40 evrov, nekje v Kopru, baje da naju pokliče. Naredila mi je dan. Yeah. Končno bom lahko dokazal, da tudi jaz znam biti slaven.
četrtek, 20. april 2011
Po celodnevnem čakanju na klic se ne zgodi nič. Telefon je ostal mrtev cel dan. Klica na mojo veliko razočaranje ni bilo. Moji upi o slavi so v hipu izpuhteli. To je bil moj prvi konec igralske kariere. Žal je bila izredno kratka.
petek, 21. april 2011
Na veliko presenečenje mene in sodelavca nama zazvoni telefon. Bila sva poklicana za vlogo statistov. Snemalo naj bi se v soboto v vili nekje v okolici Trsta, od 9h do 16h, 40 eurov. Takoj sem bil za.
sobota, 22. april 2011, dan D
Ob 8.30 zjutraj smo se dobili na glavni avtobusni postaji v Kopru. Bilo nas je 11 ali 12 in z taksijem smo odšli na kraj snemanja. Ko smo prispeli, sem bil določen za vlogo forenzika z fotoaparatom. Dobil sem zelo dobro vlogo, eno boljših, ravno takšno, ki bi mi odgovarjala. Zatem je prišlo še drugo osebje, ki skrbi za "nas igralce". Vsi smo se morali preobleči za vlogo. Prišli so stilisti in nas začeli štimati, ko se je pri meni zalomilo že takoj na začetku. Zaradi moje dolžine in nasploh "giant size", kot je rekla stilistka, niso našli pravih hlač zame. Iskanje se je začelo. Medtem ko so vsi drugi bili zrihtani, sem jaz paradiral naokoli v gatah in čakal, da mi kaj najdejo. Na koncu je morala šivilja predelati hlače v pasu in jih malo podaljšati. Čevlje, ki sem imel obute, so bili za dve številki premajhni. Jebemti italijane iz 1970ih let. Film se namreč dogaja nekje takrat in vsa oblačila so bila iz tistih let. Kaj vse se je vmes zgodilo z človeštvom, si lahko predstavljate. Komaj komaj mi je bilo kaj prav, ampak na koncu, po dolgotrajnih mukah, so me le oblekli. Zatem sem moral iti na hitro na makeup, kjer me je stara ženica zrihtala v roku dveh minut. Nato sem, edini "igralec", ki je ostal še v "kampu", začel iskati set, kjer se je snemalo. Vila je bila skrita in se je ni videlo. Iskal sem jo na blef. Do nje je bilo potrebno pešačiti skozi nekakšen gaj. Končno sem prispel na set ko, glej ga zlomka, je snemanje že potekalo. Z vsemi statisti na svojih mestih, razen mene, ki sem tam obstal kot bebec. Ker so me predolgo oblačili, sem zamudil na set in snemanje je potekalo brez mene že kar nekaj časa. Moje sanje, da bi imel vsaj eno majhno vlogo v filmu, so se iz minute v minuto manjšale, dokler se niso razblinile kot milni mehurčki. V tem trenutku se je zopet končala moja kariera filmskega igralca, drugič, zadnjič in nikoli več.
četrtek, 20. april 2011
Po celodnevnem čakanju na klic se ne zgodi nič. Telefon je ostal mrtev cel dan. Klica na mojo veliko razočaranje ni bilo. Moji upi o slavi so v hipu izpuhteli. To je bil moj prvi konec igralske kariere. Žal je bila izredno kratka.
petek, 21. april 2011
Na veliko presenečenje mene in sodelavca nama zazvoni telefon. Bila sva poklicana za vlogo statistov. Snemalo naj bi se v soboto v vili nekje v okolici Trsta, od 9h do 16h, 40 eurov. Takoj sem bil za.
sobota, 22. april 2011, dan D
Ob 8.30 zjutraj smo se dobili na glavni avtobusni postaji v Kopru. Bilo nas je 11 ali 12 in z taksijem smo odšli na kraj snemanja. Ko smo prispeli, sem bil določen za vlogo forenzika z fotoaparatom. Dobil sem zelo dobro vlogo, eno boljših, ravno takšno, ki bi mi odgovarjala. Zatem je prišlo še drugo osebje, ki skrbi za "nas igralce". Vsi smo se morali preobleči za vlogo. Prišli so stilisti in nas začeli štimati, ko se je pri meni zalomilo že takoj na začetku. Zaradi moje dolžine in nasploh "giant size", kot je rekla stilistka, niso našli pravih hlač zame. Iskanje se je začelo. Medtem ko so vsi drugi bili zrihtani, sem jaz paradiral naokoli v gatah in čakal, da mi kaj najdejo. Na koncu je morala šivilja predelati hlače v pasu in jih malo podaljšati. Čevlje, ki sem imel obute, so bili za dve številki premajhni. Jebemti italijane iz 1970ih let. Film se namreč dogaja nekje takrat in vsa oblačila so bila iz tistih let. Kaj vse se je vmes zgodilo z človeštvom, si lahko predstavljate. Komaj komaj mi je bilo kaj prav, ampak na koncu, po dolgotrajnih mukah, so me le oblekli. Zatem sem moral iti na hitro na makeup, kjer me je stara ženica zrihtala v roku dveh minut. Nato sem, edini "igralec", ki je ostal še v "kampu", začel iskati set, kjer se je snemalo. Vila je bila skrita in se je ni videlo. Iskal sem jo na blef. Do nje je bilo potrebno pešačiti skozi nekakšen gaj. Končno sem prispel na set ko, glej ga zlomka, je snemanje že potekalo. Z vsemi statisti na svojih mestih, razen mene, ki sem tam obstal kot bebec. Ker so me predolgo oblačili, sem zamudil na set in snemanje je potekalo brez mene že kar nekaj časa. Moje sanje, da bi imel vsaj eno majhno vlogo v filmu, so se iz minute v minuto manjšale, dokler se niso razblinile kot milni mehurčki. V tem trenutku se je zopet končala moja kariera filmskega igralca, drugič, zadnjič in nikoli več.
si pobasal vsaj 40 evrov?
OdgovoriIzbrišija vsaj to. v roku 14 dneh dobim na TRR :)
OdgovoriIzbrišiNoooo, Uroš......verjtno te čaka kakšna bolj pomembna vloga. Ampak važno je, da dobiš vsaj denar. Vsaj nekaj, kajne!<3
OdgovoriIzbriši